Sindikati pišejo Golobu in Mescu: Obvezne božičnice so veseli, a nekaj jih skrbi

Novice Andreja Lončar 24. oktobra, 2025 16.53
featured image

Predstavniki sindikalnih central menijo, da bi morali obvezno božičnico v dveh letih dvigniti na višino minimalne plače, s čimer bi dobili tako imenovano 14. plačo.

24. oktobra, 2025 16.53

Sindikati pozdravljajo idejo o zimskem prejemku, ki se ga je prijelo tudi ime obvezna božičnica. Predlagajo, da se novo pravico zaradi podobnosti z že uveljavljenim prejemkom poimenuje “zimski regres”, so zapisali v mnenju, naslovljenem na predsednika vlade Roberta Goloba in ministra za delo Luko Mesca.

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Podjetja bi jo morala izplačati do 18. decembra, v izjemnih primerih pa najpozneje do 31. marca prihodnje leto.

“Gre za pomemben korak k izboljšanju socialne varnosti zaposlenih in priznavanju njihovega prispevka k uspešnosti podjetij ter javnega sektorja. Sindikati ocenjujemo, da je zakon korak v pravo smer pri približevanju slovenske delovnopravne ureditve že uveljavljenim evropskim praksam (Avstrija, Italija, Španija, Grčija),” so sindikalisti navedli v dopisu, ki smo ga pridobili.

Pod dopis so podpisani Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, Evelin Tožbar, predsednica KNSS – Neodvisnost, Zdenko Lorber, predsednik SZS Alternativa, in Matic Kastelec, predsednik ZDSS Solidarnost.

ESS bo sicer predlog zakonske podlage za božičnico obravnaval na izredni seji v ponedeljek.

Spremljati, da ne pride do prelivanja plač

Sindikati so v dopisu opozorili na to, da bo “potrebno pozorno spremljati učinke uvedbe tega prejemka na ostale prejemke zaposlenih iz delovnega razmerja”.

“Menimo namreč, da bi bilo potrebno preprečiti morebitne negativne učinke prelivanja rasti plač, od katerih se plačujejo davki in prispevki in (kar je zelo pomembno) vplivajo tudi na pravice iz socialnih zavarovanj, v prejemke, ki so manj obremenjeni z davki in prispevki (regres za letni dopust, zimski prejemek, povračila stroškov ipd.),” so navedli v dopisu.

Spomnimo, da sta ministrstvi za delo in finance že v septembra spisanih izhodiščih za obvezno božičnico opozorili na “veliko verjetnost”, da se bo ob uvedbi 14. plače del rednih dohodkov iz dela prenesel v 14. plačo, oziroma zmanjšala redna rast plač na dolgi rok.

Kot je razumeti, bi torej delodajalci zmanjšali druga izplačila iz delovnega razmerja (na primer variabilna izplačila ali regres, če je ta višji od zakonsko določenega), da bi omilili vpliv obvezne božičnice na strošek dela.

“Odločno” nasprotujejo tudi določbi, ki v nekaterih primerih omogoča izplačilo le v višini osmine minimalne plače za letošnje leto. “Takšna določba ruši načelo enakosti delavcev in odpira pot zlorabam, zaradi katerih bi lahko številni delavci prejeli zgolj minimalna ali simbolična izplačila, s čimer namen zakona ne bi bil dosežen. Prepričani smo, da možnost odloga izplačila ob izpolnjenem pogoju nelikvidnosti daje dovolj možnosti prilagoditve tudi v prehodnem obdobju,” menijo.

Predlagajo, da se delodajalcem, ki bi izplačali nižji znesek, zapove, da morajo do konca marca plačati še preostanek do polne višine zimskega prejemka.

Dvignili bi jo na minimalno plačo

Sindikati se zavzemajo, da bi obvezna božičnica znašala celo minimalno plači, a s prehodnim obdobjem.

Tako bi letos zakon določil plačilo v višini največ polovice minimalne plače, prihodnje leto bi bil minimum dve tretjini minimalne plače. V 2027 pa bi morali delodajalci plačati božičnico, ki bi znašala vsaj enako kot minimalna plača.

“Tako bi se omogočilo postopno finančno prilagajanje delodajalcev, obenem pa bi bil določen jasen cilj, da postane zimski prejemek prava 14. plača, kot jo poznajo v nekaterih drugih evropskih državah,” so sindikati navedli v dopisu.